Enjoy Yourself

Glasba v oglaševanju

2010-10-06T14:08:00.000+01:00

Glasba. Praktično sestavni del slehernega oglasa, sploh kadar govorimo o TV ali radijskih. In tokrat, kot obljubljeno že pred nekaj časa (ja priznam, popolnoma sem zanemaril pisanje bloga - se bom potrudil, da bo sedaj bolje), beseda ali dve o glasbi v oglaševanju. Še prej pa kratko pojasnilo ... Zapisek temelji na teoretičnih izhodiščih moje diplomske oz zaključne naloge, zato je nekoliko recimo temu bolj strokovno naravnan.

Učinke glasbe najdemo skozi celoten hierarhičen model odzivanja porabnikov na oglaševanje, torej v vseh treh treh fazah modela (kognitivna, afektivna in vedenjska - slika desno). Poenostavljeno rečeno, gre za vpliv glasbe skozi celoten proces od zavedanja, poznavanja, všečnosti, preferenc, prepričanja do končnega nakupa. Da se ne bom preveč spuščal v teorijo, si poglejmo vse skupaj na konkretnih primerih.

Kognitivna faza (zavedanje, poznavanje)

Raziskave kažejo, da oglasna glasba pozitivno vpliva tako na verbalni, kot tudi na vizualni priklic oglasa - povečano zavedanje in poznavanje blagovne znamke (BZ), sploh takrat, ko je uporabljena glasba skladna z oglaševanim izdelkom. Dober primer domačih oglasov, ki zadoščaju postavljenimi kriterijem, so oglasi Mobitela in SiMobila za mobilne pakete namenjene mladim. Gre za uporabo glasbenih zvrsti, ki so mladim blizu, poleg tega pa kažejo na neke neotipljive lastnosti prodajanega, ki odražajo vrednote in način življenja dotične populacije.

V tem delu velja izpostaviti tudi pozitiven vpliv napevov (ang. jingle) na priklic. Gre za glasbo, ki je posebej ali prirejena ali narejena za določen oglas. Konkretizirajmo. Verjetno se še vsi dobro spomnite vzdušja Dalmacije: "Vratija se Šime, ..." ali pa tistega fantinca, ki nam je celo zimo prepeval (glej video spodaj), pa "Jaz sem ice, ice pingvin ...", seveda ne smem pozabiti še na (meni osebno precej tečen jingle) Harvey Norman.

Tako kot glasba ima tudi njeno nasprotje - tišina, pozitiven učinek v tej fazi in sicer tišina, ki je v kontekstu z glasbo. Gre dejansko za pristop, ki izhaja iz filmske industrije, ko se glasba stopnjuje pred nekim ključnim trenutkom in ko se zgodi ta trenutek nastopi omenjena tišina in po raziskavah je ravno ta del tisti, ki si ga najbolj zapomnimo. Če na hitro ilustriram zadevo, spomnite se na kakšno grozljivko, ki so odličen primer uporbe glasbe oz tišine.

Afektivna faza (všečnost, preference, prepričanja)

Vpliv oglasne glasbe se v tej fazi kaže predvsem z vidika porabnikovega odnosa do blagovne znamke kot take. Pomembno vlogo v tem delu igrajo čustva posameznika, saj lahko glasba spodbudi določene asociacije na neke pretekle izkušnje in spomine, ki so lahko pozitivni ali negativni, posledično pa so takšna tudi čustva, ki se pojavijo. Glede na značilnost čustev (pozitivna, negativna) se odraža tudi ocena blagovne znamke. Naj omenim še, da so v tej fazi raziskovalci preverjali tudi razliko med zapetim in govorjenim besedilom. Pri zapetem je bila ocena BZ boljša.

Vedenjska faza (nakup)

Raziskav o tem, da bi imela glasba v oglasu neposreden vpliv na nakup nisem našel, ima pa glasba vseeno vpliv na naše nakupovanje, saj je le-ta praktično obvezen del vsake prodajalne oz atmosferike slednje. Vpliv na naše nakupovanje pa se kaže skozi vpliv glasbe na našo hitrost gibanja. Ena izmed raziskav je namreč pokazala, da naj bi posamezniki v restavraciji porabili več časa pri jedi, ko se je v ozadju vrtela mirna in počasna glasba in obratno (podoben princip se dogaja z barvami - Fast Food restavracije se vedno živih barv, ki na porabnika deluje v smislu "Fast"). In vse to lahko prenesemo v prodajlne - hitra glasba pomeni hitrejše gibanje posameznikov v trgovini, kar se odraža v tem, da preživimo manj časa v prodajalni in posledično manj zapravimo, počasna glasba pa ima ravno nasproten učinek. V bistvu vse skupaj lahko primerjamo s plesom, torej lahko govorimo o plesu v prodajalnah.

"Eye of the Tiger"

2010-01-20T08:06:00.000Z

Oglasi me vedno znova presenečajo in navdušujejo. Že od nekdaj sem bil fasciniran nad tem kako lahko v npr 15.-30. sekundah poveš celotno zgodbo in predstaviš dogajanje, zato sem se odločil, da blogu dodam recimo temu novo rubriko, kjer se bom ukvarjal s "seciranjem" oglasov (sicer sem nekako s tem začel že pri zapisku o oglasu enega izmed mobilnih operaterjev, vendar sedaj še "uradno"). Dober povod zato je bil oglas za sir Chedar.

Oglas, ki si ga lahko ogledate spodaj, je baziran na čisto vsakodnevni oziroma kar tipični zgodbi o tem kako miška poje sir. Skozi celoten oglas nas dejansko vodi glasba, ki tukaj, poleg humorja, igra poglavitno vlogo uporabljenih kreativnih elementov.

Tri pesmi razdeljujejo oglas na tri dele. V prvem nas spremlja recimo temu glasba za dušo, ki nekako ustvarja nek notranji mir, vesel pogled na svet, zadovoljstvo ... skratka nekaj v stilu sončnih juter, ko se človek zbudi poln elana, veselja. Sledi zanimiv preskok, ki nas popolnoma zatre. "Smrt" glavnega junaka (zakaj v navednicah sledi v nadaljevanju), glasbeni premor, ki mu sledi "This is the End" skupine Doors. Zelo zanimiv obrat celotne zgodbe, ki nas, če bi se seveda že vse končalo, ne pusti ravnodušne ... ampak ... sledi še zaključek, ščepec humorja in glasba poznana predvsem iz filma Rocky - "Eye of the Tiger" skupine Survivor. "Smrt" se prelevi v življenje in ne samo življenje ampak tudi moč. In če se še malo bolj poglobim opažam še manjšo ironijo ... miška in "Eye of the Tiger", dodatna razlaga verjetno ni potrebna :).

Bistvo celotnega oglasa je torej skozi glasbo vodit gledalca, obenem pa vplivat na njegova čustva. Zgodba je sicer tipična holivudska, če npr pomislimo na nek akcijski film Jean Clauda van Damea, kjer na koncu filma sledi famozni pretep med dobrim in zlim (začne se precej dobro za "good guya", sledi padec - skoraj smrt, na koncu pa glavni junak zbere iz jeze ali česa podobnega še zadnje moči in se zoperstavi ter zmaga), vendar pa bi tukaj izpostavil predvsem glasbo, kot zelo pomemben kreativni element oglaševanja. No nekoliko več, predvsem pa podrobneje o slednji pa v enem naslednjih zapiskov.

Ko blagovna znamka zadiši

2010-01-05T10:30:00.001Z

Pred kratkim sem si ogledal trenutno enega najbolj "vročih" filmov - Avatar. Seveda sem se odpravil v kino, saj celotna zadeva sloni na predstavitvi filma v 3D tehniki. Bilo je prvič, pa ne zadnjič. Pred samim začetkom Avatarja so se odvili tudi tako imenovani kino oglasi, katere že samo zaradi "poklicne deformacije" rad spremljam. Oglasi kot oglasi, nič kaj posebnega in presenetljivega. Vendar pa se mi kljub vsemu utrnila recimo temu tržna niša ali pa kar razvoj oglaševanja v kinu, no vsaj na naših tleh - verjetno se je nečesa podobnega v tujini nekdo že spomnil.

3D predstavitev filma, zakaj pa ne bi imeli tudi 3D oglasa. Mislim namreč, da bi to določeno blagovno znamko zelo približalo (dobesedno) potrošniku, saj je dejansko resnično vse drugače, če imaš občutek, da se nekaj dogaja pred tvojim nosom. Dodatek prinaša tudi to, da je med recimo desetimi oglasi ravno tvoj tisti, ki dejansko izstopa iz množice.

Stopimo še korak dlje ali bolje rečeno na drugo stran, torej iz Koloseja v Vodafone Areno ... 4D ... no pa dodajmo še vonj in tresljaje našemu oglasu. Bolj osebnega stika potrošnika z oglaševano blagovno znamko si ne predstavljam, no razen v primeru, da jo dejansko kupimo.

Če nekako povzamem vse skupaj ... Avatar oz podobni filmi v smislu prikaza so odlična priložnost za izvedbo 3D oz 4D oglaševanja, ker bi vse skupaj spadalo v kontekst, glede na vse pa je zelo pomemben in vpliven tisti prvi stik s 3D tehniko (vsaj pri meni je bilo tako, kajti kar ne morem pozabit tiste čebelice - tisti, ki ste si film ogledali veste o čem govorim). Poleg tega pa lahko v 4D tehniki potrošniku ponudimo dražljaje na ostala čutila, kot je naprimer vonj.

Poster4tomorrow

2009-12-24T14:56:00.004Z

V sklopu natečaja Good 50x70 se je odvijal tudi natečaj Poster4tomorrow-Freedom of Expression. Kreativci dizajnerji so se torej dotaknili še ene socilane tematike - svoboda do izražanja. Slednja se nekaterim zdi povsem samoumevna, mnogo pa je takih po svetu, ki si sploh ne upajo pomisliti na kaj takega.

Komisija je v sklopu tega natečaja izbrala 100 plakatov (zmagovalcev). Moram poudarit, da sem nad nekaterimi idejemai bil zelo navdušen, zato ogled na povezavi vsekakor priporočam! Tukaj bi mogoče izpostavil spodnja dva, ki na zelo enostaven a učinkovit način prikazujeta bistvo.

Off Drum at Golden Drum

2009-12-20T15:55:00.003Z

Z manjšo zakasnitvijo pa vendar s ponosom predstavljam delo, ki se je uvrstilo na shortlisto letošnjega festivala Zlati boben. Torej izdelek sem prijavil na tekmovanje z naslovom I feel Slovenia, Slovenia for you, kjer je bilo potrebno v največ 1500 besedah predstaviti neke pozitivne lastnosti, s katerimi naj bi privabili turiste v našo deželo. Ker se mi zgolj besede včasih zdijo dolgočasne sem misel na to, da bi idejo predstavil zgolj z besedami opustil in se odločil za korak dlje ... odločil sem za izdelavo "tipične" razglednice z nekaj popravki in sicer je Slovenija majhna dežela, ki veliko ponuja, zatorej sem se odločil za povečavo razglednic, saj naša deželica ponuja toliko, da običajna velikost razglednic pač ne zadošča za opis vsega doživetega. Samo povečavo razglednic oz široko ponudbo naše dežele pa sem izpostavil z recimo temu sloganom na sprednji strani razglednice ter doživetjem na hrbtni strani. Sicer pa si lahko izdelek ogledate tukaj, poleg pa so še ostali shortlisted izdelki (+ top 3, + zmagovalec).
PS
Za dizajn te ideje je poskrbela Biba Fortuna.

Primerjalno oglaševanje

2009-12-14T09:27:00.003Z

Tokrat malo o oglaševanju na naših tleh, saj smo končno dočakali nekaj drznosti v smislu primerjalnega oglaševanja. Začnimo najprej pri tipičnih primerjalnih oglasih. Kaj je bolj tipičnega v tem segmentu kot oglasi za pralne praške. Torej na eni strani oglaševani prašek na drugi pa povprečen, razlika - oglaševani prašek bolje deluje v smislu odstranjevanja tako imenovanih odvratnih madežev. Enostavno, sicer dolgočasno, pa vendar precej učinkovit način prikaza delovanja oglaševane BZ (blagovne znamke). Bistvo vsega se skriva v posrednem prikazu druge (neoglaševane) BZ, torej nimamo neke izpostavitve določene BZ.

Tokrat pa smo dočakali malo več poguma oglaševalskih agencij, predvsem pa naročnika. Govorim namreč troboju slovenskih ponudnikov mobilne telefonije, ki se je očitno prenesel tudi na oglešvalsko sceno. Tuš mobil namreč v oglasu uporablja direktno primerjavo z Mobitelom in SiMobilom. Sicer se dejanska imena ne omenjajo, vendar pa bolj neposredne primerjave tukaj skorajda ne bi moglo biti. O čem govorim nazorno prikazuje spodnji oglas.

Kot ste lahko videli gre resnično za nazoren prikaz vseh treh BZ brez vsakega zadržka, kjer se poleg etično - moralnih vprašanj še najbolj poraja tisto v zvezi s tem ali lahko pričakujemo kontra udarec - bomo videli. Vsekakor pa velja tu ponovno omeniti pogum in drznost naročnika, ki s to akcijo nakazuje razvoj slovenskega oglaševanja v pozitivno smer, saj očitno tudi naročniki izstopajo iz območjo konzervativnosti in "ziheraštva". Sicer pa je tak način oglaševanja v globalnem smislu (globalne BZ) že precej dobro poznan in uporabljen, mogoče velja tukaj izpostaviti dvoboj med Coke in Pepsi - glej spodnji video.

Netnography

2009-11-19T13:15:00.003Z

Netnogrphy oziroma netografija, če se izrazim v domačem jeziku. Gre za sodoben način kvalitativnega raziskovanja (nad katerim sem bil naravnost fasciniran), ki nam ga je v sklopu predmeta na EF predstavila gostja iz prakse Eva Perčič, sicer zaposlena na Memo Institutu, kjer se s slednjim načinom raziskovanja tudi ukvarjajo.

Gre za precej nov način raziskovanja - vsaj na naših tleh, ki je posledica razvoja interneta oziroma posledično z njim tako imenovanih socialnih orodij (blogi, forumi,klepetalnice, ...). Netografija je pregledovanje, branje in na koncu analiziranje npr. blogov, ki se nanšajo na določeno temo, ki je predmet obravnave oziroma temo, ki je za izbranega naročnika zanimiva. Če ponazorim, netnografe zanimajo vsa mnenja potrošnikov o določeni blagovni znamki/storitvi, ki se najdejo na spletu in so relevantna pri zadovoljevanju posameznega naročnika oziroma potrošnika. Ključen del tukaj seveda predstavlja analiza vseh teh pogovorov, mnenj, stališč itd., kjer prihaja v ospredje znanje in poznavanje antropologov, psihologov, sociologov pa še koga bi se našlo. Kar pa fascinira tukaj je to, da smo imeli in še kar imamo mnogo kvalitetnih informacij o stališčih potrošnikov dejansko pred nosom in če izvzamemo čas in znanje, ki ju potrebujemo za pridobitev in analizo, so te informacije praktično zastonj, poleg tega pa nam dajejo precej dober vpogled v to kaj si kdo misli o določeni stvari.

Za vse, ki vas zadeva zanima, si lahko o slednji veliko preberete na strani prej omenjenega Memo Instituta, kjer najdete tudi zelo zanimiv blog na to temo.

Young Lions Competition

2009-06-05T11:07:00.005+01:00

YouTube je v povezavi z Cannes Advertising Festivalom in družbo Oxfam organiziral natečaj za mlade kreativce. Vsi udeleženci so morali svoje oglase na temo globalnega segrevanja narediti in predstaviti v 48h. Izmed vseh oglasov sta le dva tista, ki sta se okitila z zmagovalnimi častmi.

Good 50 x 70

2009-06-04T11:19:00.004+01:00

Zaključil se je še eden natečajev za ustvarjalce posterjev Good 50 x 70. Tudi na tem so bile glavne tematike socialno naravnane, s to razliko, da je ustvarjalcem bilo podanih kar sedem tem oziroma briefov (Climate Change, Child Labour, Healthcare Deprivation, Nuclear Emergency, HIV/AIDS, War on Terror, Women Rights Violation) na podlagi katerih so lahko ustvarjali in izražali svoje mnenje. Mednarodna žirija je izbrala kar 210 finalistov, katerih izdelke si lahko ogledate pod galerijo na spletni strani.

Všečnost, raznolikost, zanimivost, učinkovitost posameznih del je presoja vsakega posamznika.

Eno izmed lanskih finalnih del Biance Baldacci iz Italije.

V sklopu tega natečaja pa se odvija tudi vzporedni natečaj GoodAmsterdam. Finaliste oziroma zmagovalna dela pa je pričakovati v kratkem.

Poster festival Ljubljana

2009-05-29T08:39:00.006+01:00

Pred kratkim se je zaključil Poster festival Ljubljana. Glavna smernica oziroma tematika izdelave plakatov tako tekmovalnega natečaja kot tudi delavnic je bilo ozaveščanje o slabih učinkih globalnega segrevanja. V finalni izbor se je uvrstilo 125 plakatov tujih in domačih študentov, dizajnerjev, . . . skratka vseh, ki so poskušali s svojimi kreativnimi idejami prispevati ozaveščanju ljudi o prej omenjeni tematiki. Mednarodna strokovna žirija pa je potem v tekmovalnem delu-natečaju in delavnicah izmed vseh izbrala zmagovalce. Vsa dela pa so bila na ogled tudi v Jakopičevi galeriji.

Drugo uvrščeni plakat (del manjka) na tekmovalnem delu Luka Mancinija in Katarine Mrvar.

hiti počasi

2009-04-22T08:34:00.005+01:00

Vsi poznamo takšne in drugačne preventivne akcije nanašajoče se na varnost v prometu. Bolj kot vse temeljijo bodisi na (pre)hitri vožnji bodisi alkoholu. Skupna značilnost teh pa je tudi prikazovanje krute realnosti, posledic nastalih zaradi nespametnega ravnanja posameznikov.

Na MMovi strani pa sem zasledil popolnoma drugačen koncept. V Tovarni vizij so si vso zadevo zamislili brez prelivanja krvi in morbidnih prizorov. Glavni del kampanje hiti počasi predstavljajo "okvirji," ki jih najdemo na cigaretnih škatlicah (Kajenje ubija,...). Ti so seveda posebej prirejeni oglaševani akciji Ministrstva za promet RS.

Zanimiv, drugačen in inovativen. Koncept, ki že s svojim videzom, kaže na negativne posledice (pre)hitre vožnje. Velik del teh zaslug seveda lahko pripišemo že nenehnemu boju proti kajenju in posledično negativni konotaciji do kajenja. Modri okvirji iz cigaretnih škatlic pa so zaradi tega postali nekakšen simbol nezdravega, nespametnega ravnanja in "igranja" z življenjem.

HOT DOG ALI VROČI PES

2009-02-12T08:02:00.002Z

Svet dejansko postaja globalen, svet je že dolgo časa globalen. Globalen v smislu mešanja ras, kultur, mišljenj, jezikov. Pravzaprav smo priča pojavu starodavnega Babilona in naša mala deželica ni prav nobena izjema. In vsa ta mešanica (na Primorskem bi ji rekli kar mineštra) se seveda odraža tudi v vsakdanjem življenju.

Verjetno se posledice najbolj čutijo kar pri jeziku. Pojavljajo se nove besede, popačenke, uporabljajo tujke, nekatere izmed njih smo kar posvojili ali poslovenili. Zakaj? Razlag je lahko mnogo…mogoče smo jih potrebovali, mogoče nismo imeli lastnega izraza za določeno stvar, mogoče so ostanek bivše države, mogoče so učinek subkultur, mogoče so posledica vplivov sosednjih držav, mogoče so nam bile preprosto všeč. Najbrž je kar vsega malo.

Odraz takega »besedičenja« pa se kaže tudi v tržno-poslovnem svetu. Malo vas je takih, ki še ni slišalo za blagovno znamko Džabest. Pustimo sedaj vse kar se skriva v ozadju in se posvetimo besedi. Najprej poglejmo kaj sploh pomeni džabest. Beseda je nastala kot zloženka dveh privzetih oziroma pogosto uporabljenih besed in sicer džabe-zastonj ter the best-najboljši. Nekaterim je všeč, drugim spet ne. Vsekakor pa se bolje sliši kot "zastoljši" ali "najstonj" oziroma karkoli podobnega (ali pač ne-presoja vsakega posameznika). Vsi govorimo o globalnem. Očitno tudi to spada v pomen globalnosti. Če pogledamo na besedo v tržno-poslovnem smislu, lahko rečemo, da se je dobro prijela in mogoče smo ravno kar dobili novo besedo govornega jezika, bomo videli.

Ne glede na vse bodo take besede ostale v našem okolišu. Nekatere bodo pozabljene, druge izmišljene, nekatere so nam všeč, druge ne. »Takle pač mamo.« Verjetno je z določenimi izrazi celo bolje da smo jih poslovenili. Kdo bi pa rad jedel vročega psa (beri hot dog) ali pil bananino eksplozijo oziroma prepolovljeno banano (beri banana split) ali si naročil testo obloženo s paradižnikom, sirom, šunko (beri pica) ali celo kuhal enolončnico (beri mineštra). :)

Moment "rebelde" histerije

2009-02-02T15:21:00.006Z

Pred kratkim sem na mail dobil zelo zanimiv oglas. Čeprav temelji na pozivu humorja, me je pritegnil predvsem odličen performance glavnih akterjev v oglasu (beri moška in ženska skupina). Oglas je za pivo Heineken, namenjen pa predvsem moški populaciji (vsaj jaz tako dojemam tale oglas), pa čeprav verjamem in vem, da je tudi mnogo takih žensk, ki zaprisegajo na hladno pivce, sploh v toplejših mesecih. Da ne bom preveč zašel v debate o pivu, se raje vrnimo k bistvu tega zapisa. Torej, da boste vedeli o čem govorim, je najbolje da si sam oglas ogledate

Tako, upam da ste bili pozorni na del, ko tako pri ženskah kot moških nastopi moment "rebelde" histerije. Moram povedat, da sem bil naravnost fasciniran, predvsem nad izrazi na obrazih in mimiko moških. Če še ne veste o čem govorim, priporočam, da si oglas še enkrat natančno ogledate. Vprašanje, ki se mi tu zastavlja je, ali je histeričnost popolnoma zaigrana, ali celo spontana. Če bi bil jaz režiser in bi želel motivirati oziroma povedati igralcem kaj želim od njih, bi preprosto želel in zahteval naj bodo to kar so in da se preprosto vživijo v moment, kot da se jim v resnici ta fabula dogaja, kar verjetno ne bi smelo biti tako težko sploh če si po defoltu ljubitelj Heineken piva (moška populacija igralcev). Če še enkrat pomislim na tisto igralsko zasedbo žensk predvsem pa moških, mislim, da se je nekaj podobnega tudi zgodilo. Verjetno se je vsak izmed njih kar preveč vživel v lik, da je dejansko za tistih nekaj ur snemanja oglasa pristal v pravljici. Izrazi veselja so že tako dobro zaigrani, da so verjetno že resnični. Konec koncev če pomislim, bi verjetno mnogi izmed nas podobno ali še huje reagirali, če bi se znašli v omari polni dobrot, ki izžarevajo naše preference.

Ta spontanost ali zgolj dobra igra in obenem "pravilna" uporaba humorja daje temu oglasu neko pozitivno podobo ter zabavnost, s katero verjetno so in bodo dosegli boljše pomnjenje oglasa. Poleg pomnjenja pa oglas pozitivno vpliva tudi na imidž BZ, mogoče pa tudi na nakup izdelka (o tem bodo presojali znotraj podjetja). Če ne drugega, pa lahko končno vsaj nekoliko bolje razumem histerične izpade fenov oziroma fenic neke najstniške skupine.

Moč trženja

2009-01-30T10:21:00.002Z

Današnja družba je preprosto postala zasičena z razno raznimi izdelki, storitvami. Nič kolikokrat se nam je verjetno že zgodilo, da smo stali v trgovini pred polico z določenimi izdelki iz iste skupine in kar opazovali in opazovali, kalkulirali, pregledovali, otipavali in se končno odločili za nakup. Že sam nakup jogurta lahko postane frustrirajoča zadeva-brez maščob, z malo maščobami, okus banane, jagode, brez maščob z okusom jagode, skratka jogurt s tem ali onim ali pa kar brez vsega ali z malo manj tistega.
Izmed vseh možnih izdelkov (ki so bolj kot ne uporabni) pa najdemo tudi nešteto takih, katere verjetno ne bi nikoli kupili, kaj šele uporabljali. Pa vendarle je mnogo ljudi, ki se odloči za nakup teh bizarnih produktov-plod človeške domišljije in predvsem dobrega prepričljivega trženja. Vzemimi naprimer nek "top šop" izdelek...človek je plešast, lasje ne rastejo več, vse kar potrebujete je sprej, ki se ujema z barvo vaših las. Uporaba-pobarvamo si plešo. Odlično, težava je rešena!
Ko večina ljudi vidi oglas za nek tak izdelek se verjetno najprej vpraša kdo bi sploh kupil takole zadevo. In vendar se dobi mnogo tistih, ki se ne sprašujejo tega, ampak enostavno vzamejo telefon in pokličejo, pa čeprav se nekje v sebi zavedajo, da verjetno s tem izdelkom ne bodo dosegli željenih rezultatov.
Trženje je umetnost in je vrlina. Prodati take izdelke je umetnost in je vrlina. Čeprav je nakup takega produkta tudi del osebne potrebe po njemu, pa ima oglaševanje še vedno močno vlogo pri tem, saj je naravnano ravno v tem smislu, da postopoma spodbuja in ojačuje željo po nakupu. Pri tem ima močno vlogo tudi kultura, ki stremi k popolnosti zunanjega videza. No oglaševanje v teh primerih samo uporabi ali celo izkoristi kulturo v svoj prid. Zakaj ne bi bil kul, fit, zaželjen v družbi če si lahko in če to lahko dosežeš v trenutko ali dveh-odlično.
Moč trženja oziroma bolj specificirano oglaševanja je s pridom uporabljal že Hitler, ko je na svojo stran vabil množice in jih prepričeval v lastno idejo videnja sveta in kot vemo mu je to zelo uspelo. Danes ni prav nič drugače, razen, da tega ne počne več Hitler. Pravilno uporabljeno trženje bo še tako skeptičnega potrošnika prepričalo v to, da bo kupil "mačka v žaklju" in to celo večkrat.

Back to the roots

2009-01-19T07:54:00.001Z

Delo, Dnevnik, spletni portali, dnevna poročila, novice...kamorkoli se ozrem povsod recesija. Globalno se razprostira po svetu kakor se megla po Ljubljani. Tudi če človek ne bi želel imeti stika s tem novim "hobijem", se mu vendarle zavoljo vseh pojavljanj v medijih in osebnih debatah ne more ogniti. Pa vendar, le ni vse tako slabo kot izgleda, saj ljudski rek: "V vsem slabem se vedno najde nekaj dobrega," v tem primeru drži kot pribito. LE ZAKAJ?
"Sodobno" oglaševanje je že mnogokrat, če izpostavimo nekaj svetlih izjem, preraslo vse dobre okuse predstavljanja takšnih in drugačnih blagovnih znamk in storitev. Masovno oglaševanje, posledica finančno dobro založenih multinacionalk, preprosto ubija lepoto in drugačnost, umetniško žilico in kreativnost, kratkost in obenem moč dobrih sloganov, ki se nam vcepijo v glavo in postanejo del našega življenja kot prva ljubezen, katere nikoli ne pozabimo. OGLAŠEVANJE JE POSTALO IZDELEK TEKOČEGA TRAKU. Samo da je, da se predstavi naš produkt, samo da ljudje vejo da ga imamo in da jim je na voljo in da ga v končni fazi tudi kupijo. Namesto dobrih sloganov imamo masovno distribucijo oglasov. Potrošnika zasipujemo na vsakem koraku. Nič kolikokrat človek sliši: "Jeb..., spet te glupe reklame!" In to ravno zaradi tega, ker so oglasi postali masivni produkt, ki važno da je in da je viden. Zakaj narediti nekaj dobrega, če lahko slabo pokažeš tolikokrat, da bo vseeno ostalo tam nekje v ozadju možganov vsakega potrošnika. A ni to v bistvu tisto kar si podjetja želijo? Seveda, samo da se povrnejo stroški in ustvari dobiček. KAPITALIZEM UBIJA KREATIVNOST!
Pa so vendarle prišli "zlati" časi. Prišel je bavbav, ki se ga na smrt bojijo vsi-drage dame in dragi gospodje, recesija je tu. Čeprav je še ne občutimo v pravem pomenu besede, saj so "najbližji sosedi in vedno boljši" še vedno polni potrošnikov, so podjetja že preventivno nekatera pa tudi posledično začela podaljševati "dopuste," skrajševati delovne čase, zamujati s plačami in tudi odpuščati. In sedaj v recesiji, sedaj je treba varčevati in paziti na vsak vložen novčič. In sedaj je čas, ko mogoče tudi multinacionalke ne bodo zadovoljne z masovnim neosebnim oglaševanjem.
Oglaševanje je tu in bo tudi ostalo, vendar pa vsi že gledajo kako čim ceneje priti skozi. Začeli so se poveličevat novi kanali pristopanja do strank, cenejši in še bolj učinkoviti. Sodobne tehnologije nam razširjajo obzorja, pa vendarle standardnih "old school" medijev še noben nov pristop do potrošnika ni prerastel. Recesija kliče po boljši učinkovitosti na teh medijih. Dosežemo pa jo če se vrnemo h koreninam, v zlate dobe oglaševanja, ko je bilo to videno kot umetnost in ne tovarniški proizvod. Ko so ljudje razpravljali o tem in onem oglasu in ko o njih razpravljamo še danes. Čas je za kreativnost in drugačnost, kratkost in obenem moč sloganov, čas je da se ponovno zaljubimo in občutimo "metuljčke" v trebuhu. Sedaj je čas, ko lahko na plan pokukajo zatrti kreativci in pozababljeni kopiji, ki jih ob nihovih predlogih ni nobeden razumel in sedaj je čas ko se bo videlo in pokazalo kdo kaj zna in velja, kdo je tisti, ki bo z malo sestavinami skuhal dobro kosilo. Čas je da vrnemo oglaševanje tja kamor spada. OGLAŠEVANJE JE UMETNOST!

Jay C. Levinson:"OGLAŠEVANJE daje rezultate zato, ker ljudem pokaže, da so jim stvari, ki si jih želijo DOSEGLJIVE!"

2008-12-29T08:27:00.002Z

Nekateri smo imeli to srečo in prisustvovali predavanju Jaya Levinsona bolj znanega kot očeta gverilskega marketinga, tudi avtorja mnogih uspešno prodajanih knjig na to temo ter enega izmed tistih, ki je pri agenciji Leo Burnett sodeloval ob ustvarjanju ikone nikotinske industrije Marlboro man-a.
Gverila marketing je način trženja izdelka, storitve, ki se razlikuje od tradicionalnega že po tem, da je zanj potrebno malo oziroma nič denarja. Investirat je podrebno le čas, energijo, domišljijo in informacije. Temelje za uspešno delovanje pa predstavlja predvsem psihologija, saj se kar 90% nakupnih odločitev sprejme podzavestno. Levinson pa poudarja pomembnost ne samo prvega stika s kupcem ampak tudi kasnejše ukvarjajanje z njim, potem ko so pri nas že opravili nakup. Kupcu je treba ponuditi življenjsko izkušnjo, mu ponuditi tudi kaj zastonj, naj vsak kupec postane naš doživljenjski kupec. Za kupce so "male stvari" tiste ki štejejo, dialog je prava stvar, kupcu je treba prisluhnit. Ko pa se obračamo na potencialne kupce, ciljajmo na čim manjše skupine le-teh, samo na tiste, ki jih naš izdelek zanima, saj so samo oni tisti, ki jim je mar.
Pri vsem tem pa je potrebno najprej postaviti program in se ga ne glede na mogočo začetno neuspešnost vedno držati, obdržati je potrebno fokus. Program pa mora biti postavljen po zakonitostih gverila marketinga. Te pa med drugim pravijo, da je potreben sodelovalni, integriran marketing. Potrebno je vzpostavljati mreže poznanstev. Zavedati pa se moramo tudi sodobne tehnologije, jo uporabljati, saj je ravno ta eno izmed močnejših orodij gverila marketinga.